Tema 40 od 64· Merila socialnega sektorja in filantropije

Vrednost prostovoljskega časa

Vrednost prostovoljskega časa je denarna ocena, pripisana neplačanemu delu, ki se najpogosteje uporablja za prikaz resničnega ekonomskega odtisa dobrodelne organizacije – njenih računov plus dela, ki ga ni bilo treba plačati – ali za utemeljitev, da je dani poseg stroškovno učinkovitejši, kot kaže sam denarni proračun. Prevladujeta dve nacionalni metodologiji: ameriška ocena Independent Sector in britanski pristop Office for National Statistics / NCVO, in isto uro dela vrednotita zelo različno.

Zakaj je pomembno

Independent Sector v sodelovanju z Do Good Institute Univerze Maryland vsako leto objavi nacionalno urno vrednost prostovoljskega časa, zgrajeno na podatkih o plačah Bureau of Labor Statistics – natančneje na povprečnem urnem zaslužku proizvodnih in nenadzornih delavcev na zasebnih nekmetijskih plačilnih listah, plus prilagoditev za dodatne ugodnosti – in razčlenjeno po ameriških zveznih državah. Njena najnovejša objava je vrednost postavila na $36,14 na uro za 2025, kar je 3,9 % več kot prejšnje leto, z vrednostmi na ravni držav od več kot $50 v Washingtonu, DC, do pod $20 v Portoriku. V Združenem kraljestvu je Office for National Statistics ločeno ocenil nadomestitveni strošek formalnega prostovoljstva na £14,43 na uro (ocena 2017), UK Civil Society Almanac 2024 organizacije NCVO pa uporablja podatke o udeležbi v prostovoljstvu – okoli 14,2 milijona ljudi, ki so formalno prostovoljno delali v 2021–22 – za oceno skupnega prispevka prostovoljstva sektorja na približno £18 milijard, okoli 0,8 % britanskega BDP.

Razlog, zakaj je to pomembno onkraj računovodske kozmetike: program, ki se močno zanaša na prostovoljno delo, je lahko na čisto denarni podlagi stroška na izid videti dramatično cenejši od programa s plačanim osebjem, četudi je pravi strošek virov – kolikšen bi bil strošek nadomestitve tega dela – podoben ali višji. Financerji in ocenjevalci, ki prezrejo vrednost prostovoljskega časa, sistematično podcenijo pravi strošek modelov izvajanja z veliko prostovoljci, kar popači primerjave učinkovitosti z modeli s plačanim osebjem, ki dosegajo isti izid.

Matematika

Vrednost prostovoljskega časa = prispevane ure prostovoljcev × urna postavka

Izbira postavke je pomembna in spremeni odgovor:
  - Pristop nadomestitvenega stroška: plača plačanega delavca, ki bi opravil
    isto nalogo (npr. nadomestitvena postavka za usposobljenega mladinskega
    delavca, ne splošna povprečna plača) – najbolj obranljivo za vrednotenje po nalogah
  - Pristop oportunitetnega stroška: lastna opuščena plača prostovoljca – najbolj
    obranljivo za vrednotenje tega, česar se je prostovoljec odrekel
  - Pristop nacionalnega povprečja: ena sama mešana postavka Independent Sector ali ONS –
    najbolj obranljivo za glavno, medsektorsko primerljivost

Trije pristopi se lahko za isto uro razlikujejo za velik večkratnik (odvetnik, ki prostovoljno dela kot član upravnega odbora, ima zelo drugačno oportunitetno postavko od nacionalnega povprečja), zato mora vsaka poročana številka navesti, katera metoda jo je ustvarila.

Praktični primer

Britanska dobrodelna organizacija, pristop nacionalnega povprečja: 5 000 prostovoljskih ur v letu, vrednotenih po £14,43/uro (ocena nadomestitvenega stroška ONS):

Vrednost = 5 000 × £14,43 = £72 150

Če je bila denarna poraba organizacije tisto leto £300 000, je njen pravi strošek virov – denar plus prostovoljno delo – £372 150, približno 24 % več, kot kaže sama denarna številka. Izračun stroška na izid samo z denarno številko £300 000 podceni pravi strošek za isto maržo.

Ameriška dobrodelna organizacija, pristop nacionalnega povprečja: 2 000 prostovoljskih ur, vrednotenih po $36,14/uro (Independent Sector, objava 2025):

Vrednost = 2 000 × $36,14 = $72 280

Ista ameriška organizacija, pristop oportunitetnega stroška: če so prostovoljci nesorazmerno upokojeni strokovnjaki, katerih prejšnji zaslužek je v povprečju znašal $60/uro, bi bilo vrednotenje po oportunitetnem strošku $120 000 – dve tretjini več kot številka nacionalnega povprečja, kar kaže, zakaj je treba metodo navesti.

Povezava s programskim inženirstvom

Sistemi, ki beležijo prostovoljske ure (orodja za razporejanje izmen, platforme za upravljanje prostovoljcev), naj zajemajo ure na ravni naloge ali vloge, ne le skupne vsote, da je mogoče nadomestitveno postavko uporabiti za vsako vlogo posebej in ne ene splošne nacionalno povprečne postavke za mešano prostovoljno delovno silo (ura člana upravnega odbora in ura reditelja nista ekonomsko enakovredni). Shranjevanje uporabljene postavke in metodologije ob izračunani vrednosti – ne le končne denarne številke – omogoča nadaljnjemu poročanju (letni računi, izračuni družbenega donosa naložbe, poročila financerjem), da številko pozneje ponovi ali izpodbija, namesto da jo obravnava kot neprozorno konstanto. Glej strošek na izid za to, zakaj izpustitev vrednosti prostovoljskega časa sistematično podceni pravi strošek izvajanja.

Pasti

  • Uporaba ene splošne postavke za strukturno različne vloge. Nacionalna povprečna postavka plače, uporabljena za strokovno brezplačno uro (pravno, finančno, klinično), jo drastično podceni; postavko uskladite z nadomeščeno vlogo, kadar je naloga zahtevna.
  • Dvojno štetje glede na strošek plačanega osebja. Če prostovoljci nadomeščajo delo, ki bi bilo sicer plačano, poskrbite, da je vrednotenje prištevek k denarni porabi, ne naloženo na že napihnjeno oceno kadra.
  • Navajanje zastarele postavke brez datuma. Postavki Independent Sector in ONS se spreminjata letno (ali se pri ONS le občasno znova ocenita); nedatirana številka vrednosti prostovoljskega časa v poročilu je za primerjavo skoraj brez pomena.
  • Obravnavanje vrednosti prostovoljskega časa kot sredstva za zbiranje sredstev. Je računovodska prilagoditev stroškov za razumevanje pravega stroška virov, ne nov denar, ki bi ga organizacija lahko porabila; njuno zamenjevanje zavaja upravni odbor, ki bere račune.

Viri